-
1 charge
1. verb1) (to ask as the price (for something): They charge 50 cents for a pint of milk, but they don't charge for delivery.) zaračunati2) (to make a note of (a sum of money) as being owed: Charge the bill to my account.) zaračunati komu3) ((with with) to accuse (of something illegal): He was charged with theft.) obtožiti (česa)4) (to attack by moving quickly (towards): We charged (towards) the enemy on horseback.) napasti5) (to rush: The children charged down the hill.) zakaditi se6) (to make or become filled with electricity: Please charge my car battery.) napolniti7) (to make (a person) responsible for (a task etc): He was charged with seeing that everything went well.) nabiti2. noun1) (a price or fee: What is the charge for a telephone call?) cena2) (something with which a person is accused: He faces three charges of murder.) obtožba3) (an attack made by moving quickly: the charge of the Light Brigade.) napad4) (the electricity in something: a positive or negative charge.) naboj5) (someone one takes care of: These children are my charges.) varovanec6) (a quantity of gunpowder: Put the charge in place and light the fuse.) naboj•- charger- in charge of
- in someone's charge
- take charge* * *I [ča:dž]nounnaboj; breme, obremenitev, obtežitev, tovor; naročilo, naloga, ukaz; varovanec, -nka; ( against) tožba; plural stroški; taksa; (of nad) nadzorstvo, skrb; (of do) dolžnost; (of za) odgovornost; napad, naskok; znak za naskok; opominto be in charge of — voditi, upravljati, skrbeti za kajfree of charge, no charge — zastonjto lay to s.o.'s charge — pripisovati komu kaj, obdolžiti koga česato make a charge for s.th. — zaračunati kajto take charge of s.th. — zavzeti se za kaj, vzeti v varstvoto the charge of s.o. — v breme kogaII [ča:dž]1.transitive verb( with) nabiti, napolniti; chemistry nasititi; obremeniti; natovoriti, naložiti; naprtiti, obdolžiti, obtožiti, opozoriti, napotiti, naročiti, predpisati; zaračunati, zahtevati; napasti, naskočiti;2.transitive verbnapadati, naskakovati, zakaditi se; računatito charge to s.o's account — zaračunati komu, v breme kogato charge o.s. with — prevzeti skrb zawhat do you charge? — koliko stane? -
2 thrill
[Ɵril] 1. verb(to (cause someone to) feel excitement: She was thrilled at/by the invitation.) vznemiriti, navdušiti2. noun1) (an excited feeling: a thrill of pleasure/expectation.) drhtenje2) (something which causes this feeling: Meeting the Queen was a great thrill.) vznemirjenje•- thriller- thrilling* * *I [mril]noundrget, trepet; vznemirjenje, razburjenje; pretres; drhtenje, srh, mravljinci; slang razburljivo, srhljivo, grozljivo književno deloII [mril]transitive verbpeti s tresočim se glasom, tremolirati (melodijo); pretresti, prevzeti, popasti (groza, žalost, skrb), vznemiriti; navdušiti, razburitithe sight thrilled him with horror — pogled ga je navdal z grozo; intransitive verb zgroziti se ( with ob), vznemiriti se, razburiti se, (za)drhteti, tresti se, vibrirati; biti preplašen, prestrašen (at, with ob, zaradi)
См. также в других словарях:
délo — a s (ẹ) 1. zavestno uporabljanje telesne ali duševne energije za pridobivanje dobrin: ceniti, spoštovati delo; blaginja temelji na delu; rezultati, sadovi skupnega dela; plačilo po delu / fizično, umsko delo; kvalificirano, strokovno delo;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gláva — e stil. é ž, rod. mn. gláv (á) 1. del človeškega ali živalskega telesa, v katerem so osrednji živčni centri in nekatera čutila: glava ga boli; glava mu je klonila, omahnila na prsi; dvigne glavo in ga bistro pogleda; z dlanmi podpreti glavo;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hŕbet — bta in hrbèt btà m (ŕ; ǝ̏ ȁ) 1. del človeškega ali živalskega trupa ob hrbtenici: hrbet ga boli; hrbet se mu krivi pod bremenom; žival grbi hrbet; upogniti, vzravnati hrbet; vzpeti se konju na hrbet; zadeti si nahrbtnik na hrbet; držati roke na… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obsénčiti — im dov. (ẹ ẹ̑) knjiž. 1. povzročiti, narediti, da je kaj v senci: čebelnjak so obsenčili z vejami; plevel je obsenčil mlade rastline; z roko je obsenčila oči zasenčila 2. obiti, prevzeti: obsenčila jih je velika groza; strah mi je obsenčil dušo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ráma — e stil. é ž (á) 1. stranski zgornji del trupa nad prsnim košem, kjer se začne roka: rama ga boli; dvigniti, povesiti rame; preložiti tovor z rame na ramo; naslonil je puško k rami in ustrelil; obesiti puško čez ramo, na ramo; bil je ranjen v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika